Politično sodelovanje
Metka Lajnšček, pooblaščena ministrica
E-mail: metka.lajnscek(at)gov.simetka.lajnscek(at)gov.si
Tel: 00 36 1 438 5600
Politično sodelovanje med RS in Madžarsko
Pregled sodelovanja med Republiko Slovenijo in Madžarsko v letu 2016
Na skupni seji slovenske in madžarske vlade na Brdu pri Kranju sta predsednika vlad dr. Miro Cerar in Viktor Orbán z ministri pregledala dosedanje in prihodnje sodelovanje na področjih skupnega interesa zlasti v gospodarstvu, infrastrukturi (možnost sodelovanja pri gradnji drugega tira Divača-Koper) in energetiki. Interes za poglabljanje sodelovanja je bil izražen na področjih turizma, raziskav, inovacij in znanosti, kulture, izobraževanja, športa, čezmejnega sodelovanja, kmetijstva, manjšin in reševanju nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanj. Posebej so naslovili možnost za sodelovanje obeh držav na regionalni ravni na področju prometnih in energetskih povezav ter na trgih tretjih držav.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik republike Madžarske János Áder sta prijateljstvo in zaupanje dveh sosednjih držav simbolično poglabljala s skupnim kolesarjenjem na obeh straneh meje, kjer živita slovenska in madžarska manjšina. Predsednik Pahor je v izjavi za medije dejal, da je srečanje priložnost za poglobitev prijateljstva in potrditve dobrososedskih odnosov med dvema narodoma.
Utrjevanje sodelovanja med državama, političnega, gospodarskega, infrastrukturnega, energetskega, kulturnega in znanstvenega, sta nadaljevala tudi predsednika parlamentov. Predsednik madžarskega parlamenta László Kövér je bil na povabilo predsednika DZ RS dr. Milana Brgleza na povratnem obisku v Ljubljani, skupaj sta se udeležila tudi slovesnosti ob 60. obletnici izhajanja časopisa madžarske manjšine v Sloveniji Népujság. Predsednika parlamentov sta med drugim izpostavila vzorno sodelovanje na področju manjšinske politike, ki temelji na zavedanju, da sta manjšini dragocen vir spoznavanja obeh kultur in pomemben sogovornik pri sodelovanju med državama.
Poglabljanje dvostranskih odnosov in izmenjava mnenj o aktualnih bilateralnih in multilateralnih temah sta bili osrednji točki pogovorov parlamentarne delegacije Skupine prijateljstva DZ RS s člani skupine prijateljstva v madžarskem parlamentu in s predstavniki slovenske manjšine v Porabju.
Državi povezujejo skupni interesi v regionalnem in evroatlantskem prostoru ter prizadevanja za krepitev srednjeevropskega partnerstva in evropske integracije. Podobne zunanjepolitične prioritete omogočajo medsebojno podporo in krepitev konkretnega sodelovanja na različnih področjih.
Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je nadaljevala dialog z ministrom za notranje zadeve Madžarske dr. Sándorjem Pintérjem o upravljanju migracij. Ministra sta izmenjala stališča o razmerah na tem področju. Slovenija se tudi zaradi svoje geografske lege in umeščenosti na t.im. zahodnobalkanski poti zaveda pomena sodelovanja, medsebojnega obveščanja in dejavnega vključevanja vseh držav pri soočanju z migracijami. Pri tem je ključnega pomena učinkovito varovanje tako zunanje meje EU kot schengenskega prostora.
Področje manjšinske politike je v središču dvostranskih odnosov - skrb za ohranjanje identitete, jezika in kulture ter gospodarskega razvoja območij, kjer živijo pripadniki narodnosti. Mešana manjšinska komisija je na svojem zadnjem zasedanju opravila pregled uresničevanja zavez in pozdravila napredek pri razvoju pravic slovenske manjšine v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Podpisan je bil zapisnik zasedanja s priporočili za nadaljnje izboljšanje položaja manjšinskih skupnosti.
Kronološki pregled aktivnosti Slovenija – Madžarska v 2016:
22. januar - 3. skupna seja vlad Republike Slovenije in Madžarske pod vodstvom predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja in predsednika vlade Madžarske Viktorja Orbana. Sprejeta je bila skupna izjava o nadgradnji bilateralnih odnosov in sodelovanju na področjih skupnega interesa. Podpisani so bili štirje dvostranski sporazumi: Program sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi med Ministrstvom za človeške vire Madžarske in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije v letih 2016-2018; Memorandum o soglasju o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov; Pogodba o spremembi državne meje zaradi vodnogospodarske regulacije potoka Ledava in Sporazum o izmenjavi in vzajemni zaščiti tajnih podatkov.
Predsednika vlad sta se z delegacijama udeležila slovensko-madžarskega poslovnega foruma, ki sta ga organizirala Gospodarska zbornica Slovenije in Agencija SPIRIT in se ga je udeležilo več kot 300 predstavnikov gospodarstva.
Ob koncu obiska sta bila prisotna pri odprtju kulturnega centra madžarskega veleposlaništva, t. i. Balassijevega inštituta v Ljubljani.
17. in 18. februar - uradni obisk predsednika Državnega zbora Madžarske Lászla Kövérja v Ljubljani. Predsednik madžarskega parlamenta je imel pogovore z gostiteljem predsednikom Državnega zbora RS dr. Milanom Brglezom. Sprejela sta ga tudi predsednik RS Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec.
2. junij - Generalni direktor za zadeve EU mag. David Brozina je opravil konzultacije z namestnikom državnega sekretarja za evropske in ameriške zadeve na madžarskem zunanjem ministrstvu Kristófom Altuszem. Ob tej priložnosti se je sestal s svetovalcem predsednika vlade za evropske zadeve Petrom Gottfriedom in namestnikom ministra za zunanje zadeve in trgovino Lászlóm Szabóm.
15. junij - Zagovornica slovenske manjšine Erika Köles Kiss je ob 25. obletnici slovenske samostojnosti nastopila v madžarskem parlamentu. Pred poslanci je imela govor v svojem maternem slovenskem jeziku.
20. junij - praznovanje Dneva državnosti in 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Veleposlaništvo je pripravilo slovesnost, osrednje sporočilo praznovanja je bila vloga narodnostnih manjšin, ki povezujeta obe državi. Pripadniki obeh skupnosti – porabski Slovenci in pomurski Madžari so se predstavili s svojo kulturno raznolikostjo in kulinariko. Častni gost sprejema je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je imel ločeno srečanje s sopredsedujočim mešani manjšinski komisiji med Slovenijo in Madžarsko Ferencem Kalmárjem (MZZ Madžarske).
19. avgust - srečanje pravosodnih ministrov Slovenije in Madžarske Gorana Klemenčiča in Lászla Trócsányja v Lendavi. Sogovornika sta govorila o aktualnih EU temah s področja pravosodja in širše. Dotaknila sta se manjšinske zakonodaje in migracijske problematike.
5.,6. september - udeležba ministra za zunanje zadeve in trgovino Pétra Szijjárta na Strateškem forumu Bled. Minister je sodeloval v razpravi o prihodnosti regije Zahodni Balkan. Ob robu foruma je imel dvostransko srečanje z ministrom Karlom Erjavcem.
4. oktober - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je srečal z madžarskim predsednikom Jánosom Áderjem. Predsednika sta srečanje začela s pogovorom na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku/Felsöszölnök v Porabju in ga nadaljevala s skupnim kolesarjenjem po območju na obeh straneh meje, kjer živita slovenska in madžarska manjšina. Kolesarska pot je potekala po trasi Andovci (Orfalu) – Dolenci – Hodoš (Őrihodos) –Szalafő, Pityerszer (Sola) – Őriszentpéter. Na odseku Andovci - Dolenci so se jima pridružili otroci dvojezičnih osnovnih šol iz Gornjega Senika in Prosenjakovcev. Med potjo sta si ogledala kmetijo Mali raj v Dolencih, spominski park v Őrségu in srečanje zaključila v vasi Sola/Szalafö, kjer sta se sestala s predstavniki obeh manjšin.
18. oktober - ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar se je v Budimpešti srečala z ministrom za notranje zadeve Madžarske dr. Sándorjem Pintérjem. Osrednja tema njunega pogovora so bile migracije.
5. november - predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je s predsednikom Državnega zbora Madžarske Lászlom Kövérjem v Lendavi udeležil svečane akademije in koncerta ob 60. obletnici izhajanja narodnostnega tednika Népújság.
16. november - XVI. zasedanje mešane komisije za varstvo pravic narodnostnih manjšin. Sopredsedujoča minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosedskih politik na madžarskem zunanjem ministrstvu, sta podpisala zapisnik s pregledom dosežkov in priporočil za nadaljnji razvoj pravic obeh narodnostnih manjšin.
28.,29. november - obisk parlamentarne delegacija Skupine prijateljstva DZ RS na Madžarskem. Člani delegacije so se srečali s predstavniki slovenske manjšine v Porabju in imeli pogovore v madžarskem parlamentu.
28.,29. november - ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič se je v Budimpešti udeležila 14. Konference ministrov Sveta Evrope, pristojnih za šport. Ob robu konference je imela srečanje z madžarskim ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom. Izmenjala sta stališča o dvostranskem sodelovanju in skupnih projektih, ki so v pristojnosti obeh ministrstev: med drugim o financiranju dvojezičnih osnovnih šol v Porabju in sodelovanju na področju znanosti.
Uradni obisk PR RS Boruta Pahorja v Budimpešti je potrdil razvejanost dvostranskih odnosov in okrepil zaupanje med državama na političnem, gospodarskem, kulturnem področju in skrbi za varstvo pravic narodnostnih manjšin. Skupaj z madžarskim predsednikom Jánosom Áderjem sta bila častna pokrovitelja izmenjalne slikarske razstave na Ljubljanskem gradu in v osrednji budimpeštanski galeriji Műcsarnok. Dogodek, ki je zbudil veliko zanimanje, je bil odlična priložnost za boljše medsebojno poznavanje obeh narodov in njunih kultur ter za promocijo Slovenije.
Predsednika RS in Madžarske Pahor in Áder sta dobrososedske in prijateljske odnose izrazila tudi z udeležbo na proslavi na tromeji, kjer so se srečali predsedniki Slovenije, Avstrije in Madžarske, in z obiskom prizorišča bojev Soške fronte med 1. sv. vojno, kjer sta se sprehodila po Poti miru ter na ta način simbolično promovirala idejo sodelovanja in sožitja.
Predsednika parlamentov Slovenije in Madžarske dr. Milan Brglez in László Kövér sta se poklonila žrtvam nekdanjega taborišča Hrastovec in žrtvam 2. svetovne vojne v nekdanjem taborišču Sárvár ter na ta način obeležila spomin na medvojna in povojna dogajanja na Madžarskem in v Sloveniji.
Državi povezujejo skupni interesi v regionalnem in evroatlantskem prostoru ter prizadevanja za krepitev srednjeevropskega partnerstva. Podobne zunanjepolitične prioritete omogočajo medsebojno podporo in krepitev konkretnega sodelovanja s ciljem evroatlantske integracije Zahodnega Balkana in širitve EU, zagotavljanja varnosti ter učinkovitega soočanja z globalnimi izzivi. Ob naraščanju migracijske krize je Madžarska v Slovenijo napotila svoje policiste kot pomoč pri soočanju z množičnimi migracijami in nam posredovala pomoč v obliki tehnične opreme in zaščitnih sredstev.
Posebno vez med državama predstavljata manjšinski skupnosti v zamejstvu - skrb za ohranjanje njune identitete, jezika in kulture ter gospodarskega razvoja območij, kjer živijo pripadniki narodnosti. Mešana manjšinska komisija je na svojem zadnjem zasedanju opravila pregled uresničevanja zavez in pozdravila napredek pri razvoju pravic slovenske manjšine v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Podpisan je bil zapisnik zasedanja s priporočili za nadaljnje izboljšanje položaja manjšinskih skupnosti.
Slovenija in Madžarska imata razvejano gospodarsko sodelovanje. Na obeh straneh obstajajo interes in priložnosti za nadaljnje poglabljanje gospodarskih odnosov, razvoj prometne infrastrukture in izvajanje čezmejnih projektov. Slednje je bilo v preteklem letu potrjeno na ravni najvišjih predstavnikov držav: ob uradnih obiskih PR RS Boruta Pahorja in ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca z gospodarsko delegacijo v Budimpešti, kjer je bil poudarek na razvoju transportnih in logističnih povezav ter promociji slovenskega turizma in športa – vzporedno je bila v BP slovenska smučarka Tina Maze.
Predsednika vlad dr. Miro Cerar in Viktor Orbán sta na omenjenih podlagah in obojestranskem interesu za razvijanje dvostranskih odnosov ob robu udeležbe na slovesnosti 40. obletnice Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti v Lendavi dogovorila skupno sejo obeh vlad (22.1.2016 na Brdu pri Kranju).
Pregled sodelovanja med Republiko Slovenijo in Madžarsko v 2015
Slovenija in Madžarska sta nadaljevali z razvijanjem dobrososedskih in prijateljskih odnosov, ki jih obe strani ocenjujeta kot odlične. Njuno sodelovanje poteka na temelju odprtega političnega dialoga in partnerstva v EU, NATO ter različnih regionalnih in mednarodnih povezavah. Državi družijo številni zunanjepolitični in gospodarski interesi, kar se odraža v intenzivnosti stikov ter dinamiki obiskov in srečanj na najvišjih ravneh.
Kronološki pregled najpomembnejših bilateralnih aktivnosti v letu 2015:
24. januar - Predsednika državnih zborov Republike Slovenije in Madžarske dr. Milan Brglez in László Kövér sta se poklonila žrtvam taborišča Hrastovec in obeležila spomin na povojna dogajanja v Sloveniji, ki so na območju Prekmurja prizadela madžarsko narodno skupnost.
3. februar - Obisk ministra Gorazda Žmavca v Budimpešti, kjer se je sestal z državnim ministrom za narodnostne skupnosti in civilno družbo Miklósem Soltészom, ločeno je imel delovno srečanje s predstavniki slovenske manjšine, obiskal prostore Slovenskega društva in se srečal z vodstvom in zaposlenimi na Inštitutu za slovansko in baltsko filologijo, ki izvaja tudi študij slovenščine na Univerzi ELTE.
12. februar - Dr. Danilo Türk je prejel častni doktorat Univerze Corvinus v Budimpešti za znanstveno delo na področju mednarodnega prava in narodnih manjšin, aktivnosti pri promociji človekovih pravic ter prizadevanj za mednarodni mir in varnost.
17. april - Obisk državnega ministra za narodnostne skupnosti in civilno družbo Miklósa Soltésza v Porabju, kjer je opravil pogovore s predstavniki manjšinskih organizacij in obiskal inštitucije slovenske manjšine.
26. maj - Srečanje predsednikov Slovenije, Madžarske in Avstrije na Tromejniku. Predsedniki Pahor, Áder in Fischer so se srečali ob Dnevu evropskih parkov v organizaciji Trideželnega parka - Krajinskega parka Goričko, Naravnega parka Raab in Narodnega parka Őrség ter ob tej priložnosti obiskali slovensko vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku.
27. maj – Namestnik ministra in državni sekretar na madžarskem zunanjem ministrstvu László Szabó se je v Ljubljani srečal s predstavniki MZZ, MGRT, MzI in MF ter obiskal Luko Koper. DS Szabó je med letom še dvakrat obiskal Slovenijo, kjer je s predstavniki pristojnih ministrstev nadaljeval dialog o možnostih sodelovanja med državama pri razvoju slovenske infrastrukture.
4. junij - Predsednika Slovenije in Madžarske sta obiskala prizorišča soške fronte, kjer so se med 1. sv vojno borili tudi madžarski vojaki, in se skupaj sprehodila po Poti miru.
12. junij - Uradni obisk ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca na Madžarskem. Srečal se je z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Pétrom Szijjártóm, in predsednikom državnega zbora Madžarske Lászlóm Kövérjem. Ob robu obiska je potekal poslovni forum na temo logistike, transporta in turizma. Minister Erjavec je ob tej priložnosti nagovoril udeležence tradicionalnega sprejema ob Dnevu državnosti, ki ga je organiziralo Veleposlaništvo RS v Budimpešti.
12. junij – Promocija Slovenije kot privlačne turistične in športne destinacije s Tino Maze.
6. avgust – Odprtje razstave sodobnega slovenskega slikarstva "Slovenska naveza" v galeriji Műcsarnok v Budimpešti. Razstava z naslovom Mojstri in učitelji, tradicija in kontinuiteta v slovenskem slikarstvu, in tri spremljevalne razstave o arhitektu Jožetu Plečniku, lendavskem kiparju Györgyu Zali in srednjeveškem freskantu Janezu Aquili. je bila na ogled od 6. avgusta do 27. septembra 2015.
1.2. september – udeležba madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino Pétra Szijjárta in ministra za gospodarstvo Mihálya Varge na Strateškem Forumu Bled.
3.,4. september - Uradni obisk predsednika RS Boruta Pahorja na Madžarskem. Predsednik se je srečal s svojim gostiteljem predsednikom Jánosom Áderjem in opravil pogovor tudi s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbánom. Predsednika sta ob tej priložnosti kot častna pokrovitelja obiskala razstavo sodobnega slovenskega slikarstva v osrednji budimpeštanski galeriji Műcsarnok.
16. – 18. september - obisk delegacije madžarsko-slovenske skupine prijateljstva iz madžarskega parlamenta v Ljubljani.
30. oktober - Udeležba predsednikov Državnega zbora RS in Madžarske dr. Milana Brgleza in Lászla Kövérja na spominski slovesnosti za žrtve druge svetovne vojne v Sárvárju. Ob robu tega dogodka je bilo organizirano tudi srečanje s predsednikom madžarskega parlamenta g. Lászlóm Kövérjem.
6. november - Skupna udeležba predsednikov vlad Slovenije in Madžarske dr. Mira Cerarja in Viktorja Orbána na slovesnosti v Lendavi ob 40. obletnici Pomurske samoupravne madžarske narodne skupnosti. Predsednika vlad sta imela ob tej priložnosti tudi delovno srečanje in se ločeno sestala s predstavniki obeh manjšin.
9. november – napotitev prve skupine madžarskih policistov (52) v Slovenijo kot pomoč pri upravljanju migracij (menjava kontingenta 29.12.2015).
18. november - V Lendavi je potekalo XV. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem (SMMK). V okviru dvodnevnega programa (17.,18. 11.) so člani komisije obiskali inštitucije obeh narodnostnih manjšin v Porabju in Prekmurju.
20. november - Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič se je v Budimpešti udeležil mednarodne konference o elektro-mobilnosti. Hkrati se je na delovni večerji sestal z Istvánom Mikolo, DS v MZZT, Lászlóm Tasóm, DS za prometno politiko v Ministrstvu za nacionalni razvoj ter Istvánom Lepsényijem, DS v Ministrstvu za narodno gospodarstvo.
Pregled sodelovanja med Republiko Slovenijo in Madžarsko v 2014
Slovenija in Madžarska sta nadaljevali z razvijanjem dobrososedskih in prijateljskih odnosov, ki jih odlikuje dinamičen politični dialog na najvišji, visoki in delovni ravni. Državi sta zaveznici v evroatlantskih povezavah, povezujejo ju skupni interesi v regionalnem in evroatlantskem prostoru ter prizadevanja za razvoj strateških povezav in krepitev srednjeevropskega partnerstva. Podobne zunanjepolitične prioritete dveh držav omogočajo medsebojno podporo in krepitev konkretnega sodelovanje s ciljem stabilizacije Zahodnega Balkana in širitve EU, zagotavljanja varnosti ter učinkovitega soočanja z globalnimi izzivi.
Posebno vez med državama predstavljata manjšinski skupnosti v zamejstvu ter skrb za ohranjanje njune identitete, jezika in kulture. Za slovensko manjšino predstavlja pomemben korak naprej izvolitev zagovornice pravic slovenske manjšine v madžarskem parlamentu Erike Kölles Kiss. Prav tako pozitivna gesta madžarske strani je znižanje števila pripadnikov manjšine za oblikovanje lokalne manjšinske samouprave (s 30 na 25), ki je povezano z rezultati popisa 2011 v Andovcih.
Slovenija in Madžarska imata razvejano gospodarsko sodelovanje. Na obeh straneh obstajajo interes in priložnosti za nadaljnje poglabljanje gospodarskih odnosov, razvoj prometne infrastrukture in izvajanje čezmejnih projektov, ki krepijo tudi gospodarsko podlago obeh manjšin. Slednje sta potrdila predsednika vlad Alenka Bratušek in Viktor Orbán ob odprtju novozgrajene cestne povezave Gornji Senik – Verica, ki je pomembna pridobitev za tamkajšnje območje in razvoj Porabja. Predsednika vlad sta ob tej priložnosti podpisala pismo o nameri o celostnem razvoju cestnih povezav med RS in Madžarsko.
Skrb za položaj manjšine na obeh straneh meje sta poudarila tudi zunanja ministra Karl Erjavec in Janos Martonyi ob skupni obeležitvi 20. obletnice podpisa Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Ministra sta se v Monoštru in Lendavi srečala s predstavniki obeh manjšin. Ob tem sta na krajšem delovnem srečanju izmenjala stališča o zagotavljanju pravic manjšin ter o možnostih za tesnejše sodelovanje na področjih gospodarstva, transportne infrastrukture, energetike, kulture, izobraževanja in znanosti v bilateralnem, čezmejnem in regionalnem okviru. Nadaljnja prizadevanja za ohranjanje in razvoj slovenske manjšine sta Slovencem v Porabju zagotovila tudi bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki se je v Budimpešti srečala tudi z ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom, in njen naslednik minister Gorazd Žmavc.
Novi madžarski zunanji minister dr. Tibor Navracsic je za svoj prvi obisk v tujini izbral Slovenijo, s čimer je potrdil prijateljstvo med državama in interes za boljše medsebojno poznavanje obeh narodov. Navracsics je nagovoril udeležence sprejema ob Dnevu državnosti, ki ga je slovensko veleposlaništvo v Budimpešti pripravilo skupaj z Luko Koper in sodeloval na regionalnem posvetu slovenskih veleposlanikov o srednjeevropskem povezovanju in možnostih aktivnejšega povezovanja Slovenije z državami Višegrajske skupine. Madžarska si je v času svojega predsedovanja V4 dejavno prizadevala za aktivnejše sodelovanje s Slovenijo. Minister Navracsics je to zagovarjal tudi na 9. Strateškem forumu Bled, kjer je bil med osrednjimi panelisti.
Predsednika Republike Slovenije in Madžarske Borut Pahor in János Áder sta imela bilateralno srečanje ob robu zasedanja V4 ter Avstrije in Slovenije. V pogovoru sta izmenjala stališče o vprašanjih energetike in gospodarskih priložnostih v obeh državah ter se dogovorila za vzdrževanje rednih stikov na najvišji ravni.
Medsebojne odnose negujejo predstavniki obeh parlamentov, v katerih delujeta tudi skupini prijateljstva. Predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez z delegacijo se je v Budimpešti udeležil zasedanja 2. Parlamentarne podonavske konference in se ob robu srečal s predsednikom madžarskega parlamenta. Lászlóm Kövérjem. Ob tem se je predsednik DZ Brglez v Porabju srečal s predstavniki slovenske manjšine, se seznanil z izzivi dvojezičnega šolstva in vprašanji, ki zanimajo mlade Porabske Slovence.
Razvejanost sodelovanja med državama je potrdil delovni obisk ministra za obrambo Romana Jakiča v letalski bazi v Kecskemétu, kjer je z madžarskim ministrom za obrambo Csabo Hendejem podpisal prenovljeni dvostranski sporazum o vojaškem sodelovanju na področju letalstva in zračne obrambe.
Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in Sándor Fazekas sta se srečala ob robu Globalnega foruma o družinskem kmetovanju in govorila o možnostih sodelovanja na področju kmetijstva ter kmetijski politiki. Na pobudo ministra Židana se je Madžarska se je pridružila pobudi za organizacijo tradicionalnega slovenskega zajtrka po osnovnih šolah. Na uvodni prireditve akcije se je t.im. medenega zajtrka na eni od madžarskih osnovnih šol skupaj s slovensko veleposlanico Ksenijo Škrilec udeležil tudi kmetijski minister Fazekas.
Veleposlaništvo RS v Budimpešti aktivno deluje na področju javne diplomacije in si prizadeva za promocijo slovenskega gospodarstva, znanosti, kulture in turizma.
Interes za poglabljanje gospodarskega sodelovanja so potrdili predstavniki slovenskih in madžarskih podjetij, ki so se v Budimpešti udeležili Slovensko-madžarskega gospodarskega foruma v organizaciji Madžarske zbornice za trgovino in industrijo (MKIK) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ter slovenskega veleposlaništva. S ciljem privabljanja madžarski turistov v Slovenijo je bila v soorganizaciji SPIRIT-a slovenska turistična ponudba predstavljena na Mednarodnem turističnem sejmu Útazas v Budimpešti. SPIRIT je organiziral tudi turistično delavnico, na kateri so sodelovali predstavniki turističnih podjetij in agencij iz obeh držav ter madžarski novinarji. Slovenske znanstvene inovacije in kreativnost je uspešno promoviral pilot in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič, ki je madžarski javnosti predstavljal prelet severnega pola z ultralahkim letalom in okoljskih meritvah med poletom. Podjetje Gigodesign je na budimpeštanskem tednu oblikovanja predstavilo izdelke sodobnega slovenskega oblikovanja.
Posebej pestro je kulturno sodelovanje med državama. Največji napredek je opaziti na področju vizualnih umetnosti, kjer smo uspeli vzpostaviti sodelovanje z nekaterimi najpomembnejšimi inštitucijami v Budimpešti. V letu 2014 so v Budimpešti nastopili nekateri najbolj priznani slovenski glasbeni izvajalci (Laibach, Perpetuum Jazzile…). Pri literaturi ostaja najpomembnejši dogodek mednarodni knjižni sejem, ki je posebej zanimiv za mlade slovenske avtorje. Na področju uprizoritvenih umetnosti je največ dogodkov povezanih s sodobnim plesom. Slovenski umetniki, slikarji, pisatelji, glasbeniki, igralci so redni gostje kulturnih prireditev na Madžarskem, o čemer poročamo na spletni strani veleposlaništva ter na družbenih omrežjih facebook in twitter.
V letu 2014 sta Slovenija in Madžarska začeli pripravljati novi programa sodelovanja v kulturi, znanosti in izobraževanju.
Kronološki pregled najpomembnejših bilateralnih aktivnosti v letu 2014:
10. januar - delovni obisk predsednice Vlade RS mag. Alenke Bratušek v Porabju, kjer sta s predsednikom Vlade Madžarske Viktorjem Orbánom slovesno odprla novozgrajeni cestni odsek med Verico in Gornjim Senikom
15. januar – konzultacije generalnega direktorja za bilateralo in evropske zadeve MZZ mag. Tadeja Rupla v Budimpešti;
17. januar – delovni obisk ministra za obrambo Romana Jakiča v letalski bazi v Kecskemétu, kjer je z ministrom za obrambo Madžarske Csabo Hendejem podpisal prenovljeni dvostranski sporazum o vojaškem sodelovanju na področju letalstva in zračne obrambe, ki omogoča vključitev madžarskih vojaških letal JAS-39 Gripen v Natovo operacijo nadzora zračnega prostora nad Slovenijo (Air Policing);
17. januar - udeležba ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča na srečanju ministrov za pravosodje držav razširjene Višegrajske skupine (V4+) v Budimpešti;
28. do 30. januar – delovni obisk ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel v Budimpešti, kjer se je srečala z ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom in opravila pogovore s predstavniki slovenske skupnosti na Madžarskem;
4. februar - obisk ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca in ministra za zunanje zadeve Madžarske Jánosa Martonyija v Monoštru in Lendavi. Udeležila sta se slovesnosti ob 20. obletnici sklenitve Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter odprla konzularno pisarno Veleposlaništva Madžarske v RS;
11. februar - srečanje GD za evropske zadeve SI-HR-HU ob robu zasedanja GAC v Bruslju;
27. februar - 3. marec – predstavitev slovenskega turizma na mednarodnem turističnem sejmu Útazas 2014 v Budimpešti;
5. marec – srečanje kmetijskih ministrov Dejana Židana in Sándorja Fazekasa ob robu Globalnega foruma o družinskem kmetovanju;
1. in 2. april – konzultacije GS MZZ RS Tomaža Kunstlja z DS na MZZ Madžarske Ivánom Bábo;
11. junij - obisk ministra za zunanje zadeve in trgovino (MZZT) Tiborja Navracsicsa v Sloveniji;
30. junij - regionalni posvet slovenskih veleposlanikov in predstavnikov MZZ o pozicioniranju Slovenije v Srednji Evropi s poudarkom na Višegrajski skupini (V4). Gost prvega panela na posvetu je bil minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske dr. Tibor Navracsics;
1. in 2. september – udeležba MZZ Navracsicsa na Strateškem forumu Bled, kjer je sodeloval na osrednjem panelu voditeljev v razpravi o filozofiji vodenja in v razpravi na temo Srednje Evrope;
22. september – Slovensko madžarski gospodarski forum, ki sta ga v Budimpešti organizirali Madžarska zbornica za trgovino in industrijo (MKIK) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z veleposlaništvom RS;
2. in 3. oktober - udeležba predsednika DZ RS dr. Milana Brgleza, predsednika OZP Jožefa Horvata in predsednika OZEU Kamala Izidorja Shakerja na 2. Parlamentarni podonavski konferenci. V tem okviru je potekalo srečanje predsednika DZ Brgleza s predsednikom madžarskega parlamenta Lászlóm Köverjem in obisk pri slovenski manjšini v Porabju;
3. oktober – odprtje razstave Gigodesign v okviru Tedna oblikovanja v Budimpešti;
16. oktober – Turistična delavnica v organizaciji SPIRIT in VPRS;
30. oktober – Predsednik RS Borut Pahor je odlikoval dolgoletno predsednico Slovenskega društva v Budimpešti Ireno Pavlič z medaljo za častno dejanje;
17. november – predavanje Matevža Lenarčiča o poletu s Pipistrelovim ultra lahkim letalom preko severnega pola in okoljskih meritvah;
5. december – obisk podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo Dejana Židana v Porabju;
8. december – obisk ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu Gorazda Žmavca Porabju (odprtje optičnega omrežja v naselju Verica in srečanje z namestnikom državnega sekretarja za manjšine dr. Imrejem Deakom);
12. december – bilateralno srečanje predsednika RS Boruta Pahorja in predsednika Madžarske Jánosa Ádera ob robu zasedanja V4 v Bratislavi.
Politično sodelovanje - Republika Bolgarija
Sodelovanje med RS in Republiko Bolgarijo
Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Bolgarijo v letu 2016:
V letu 2016 sta državi vodili intenzivni politični dialog z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja in poglabljanja odnosov na vseh ravneh. Pomemben napredek predstavlja odprtje Konzulata RS v Sofiji, ki ga vodi častni konzul Nikolaj Vasilev.
Srečanja predsednikov Boruta Pahorja in Rosena Plevnelieva (uradni obisk predsednika Plevnelieva v Ljubljani in udeležba predsednika Pahorja na srečanju skupine Arraiolos v Sofiji): predsednika sta potrdila prijateljske odnose med državama, ki ju povezuje dediščina slovanskih kultur ter vrsta skupnih interesov v širši regiji, s poudarkom na podpori procesu stabilizacije in evropske integracije držav Jugovzhodne Evrope.
Obisk predsednika DZ RS dr. Milana Brgleza v Bolgariji (udeležba na zasedanju Parlamentarne skupščine SEECP ob zaključku bolgarskega predsedovanja in dvostranski obisk): Predsednika slovenskega parlamenta so v BG sprejeli vsi najvišji politični predstavniki (gostiteljica predsednica DZ Cačeva, predsednik Plevneliev, predsednik vlade Borisov, minister za zunanje zadeve Mitov). Dr. Brglez je obiskal kraj Veliko Trnovo, kjer se je srečal z županom in člani občinskega sveta (stara prestolnica Bolgarije, kjer so sprejeli tudi prvo ustavo – imenovana Trnovska ustava).
V dvostranskih pogovorih je bil potrjen skupni interes za poglabljanje dvostranskega sodelovanja ter izpostavljene vezi med državama, ki imata skupne slovanske korenine, sta partnerici v evroatlanskih povezavah in si skupaj prizadevata za tesnejše regionalno povezovanje.
Obisk ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca z gospodarsko delegacijo: minister se je srečal z najvišjimi predstavniki države – z gostiteljem obiska zunanjim ministrom Danielom Mitovom, predsednikom države Rosenom Plevnelievim in predsednico parlamenta Cecko Cačevo.
V gospodarski delegaciji so bila podjetja s področja obrambe, informacijsko-komunikacijske tehnologije, trgovine, elektroindustrije in energetike. Njihovi predstavniki so imeli srečanja z bolgarskimi poslovnimi partnerji in predstavniki tamkajšnjih pristojnih institucij. Slovenska podjetja so sodelovala tudi na mednarodnem poslovnem forumu v organizaciji Bolgarske trgovinske in industrijske zbornice.
Odprtje Konzulata RS v Sofiji: minister Karl Erjavec je med svojim obiskom odprl Konzulat RS na čelu s častnim konzulom Nikolajem Vasilevom. Častni konzul skrbi za promocijo in večjo prepoznavnost Slovenije v Bolgariji, nudi podporo slovenskim podjetjem pri iskanju priložnosti in utrjevanju njihovega položaja na bolgarskem trgu.
Udeležba ministra Erjavca na ministrskem zasedanju držav članic Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) ob zaključku bolgarskega predsedovanja omenjeni regionalni pobudi.
Udeležba DS Dragoljube Benčina na neformalnem srečanju zunanjih ministrov SEECP v Sofiji: Državna sekretarka se je ob robu srečanja sestala z ministrom za zunanje zadeve Danielom Mitovom in zunanjepolitično svetovalko predsednika države Jordanko Čobanovo). V pogovorih so izmenjali poglede o aktualnih zunanjepolitičnih temah s poudarkom na migracijah in zaščiti zunanje meje EU, prioritetah v regiji Zahodnega Balkana in dvostranskih odnosih med državama.
Udeležba DS Darje Bavdaž Kuret na 126. zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope ob zaključku bolgarskega predsedovanja SE: državna sekretarka Bavdaž Kuret se je ob tem srečala s podpredsednico vlade Megleno Kunevo, z ministrom za gospodarstvo Božidarjem Lukarskim in zunanjepolitičnim svetovalcem predsednika države Tihomirjem Stojčevim.
Politične konzultacije Generalnih direktorjev za evropske zadeve Davida Brozine (MZZ RS) in Andreja Tehova (MZZ BG) v Ljubljani: generalna direktorja sta izmenjala stališča o evropskih temah, migracijah, evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in dvostranskem sodelovanju.
Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Bolgarijo v 2015
Slovenijo in Bolgarijo povezuje partnerstvo v okviru Evropske unije in NATO, dediščina slovanskih kultur ter vrsta skupnih interesov v širši regij, med katere sodi podpora evroatlantski integraciji držav Zahodnega Balkana. V okviru regionalnega sodelovanja velja izpostaviti tudi Strategijo EU za Podonavsko regijo ter skupen interes za razvijanje južne in vzhodne dimenzije Evropske sosedske politike. Politični dialog med državama vključuje bilateralne stike na različnih ravneh in področjih, visoki predstavniki obeh držav pa se srečujejo tudi ob robu mednarodnih dogodkov.
V lanskem letu je Bolgarija prevzela predsedovanje Procesu sodelovanja v JV Evropi (SEECP), v katerem sodeluje tudi Slovenija. Med prioritetami v programu so razvoj prometne in energetske infrastrukture v regiji, promocija svobode medijev in izražanja in izzivi migracij. Aktivnosti v okviru bolgarskega predsedovanja SEECP dajejo priložnost tudi za bilateralne pogovore predstavnikov obeh držav.
Slovenija in Bolgarija se zavedata neizkoriščenih potencialov na gospodarskem področju. Prizadevata si, da te priložnosti prepoznajo tudi v poslovnem svetu in da se na ta način okrepi gospodarsko sodelovanje med državama.
Med cilji bilateralnega sodelovanja je obojestranska kulturna in turistična promocija držav, kar je v lanskem letu odražala prireditev Dan Sofije v Ljubljani. V načrtu je povratna predstavitev Ljubljane/Slovenije v Sofiji.
V letu 2016 je predvideni tudi intenzivnejši politični dialog med državama na najvišjih ravneh.
Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Bolgarijo v letu 2014
Slovenijo in Bolgarijo povezuje sodelovanje na različnih področjih. Državi sta zainteresirani za krepitev gospodarskega sodelovanja in uresničevanja aktualnih energetskih infrastrukturnih projektov. Povezuje ju partnerstvo v okviru Evropske unije in NATO, dediščina slovanskih kultur ter vrsta skupnih interesov v širši regij, med katere sodi podpora evroatlantski integraciji držav Zahodnega Balkana. V okviru regionalnega sodelovanja gre izpostaviti tudi Strategijo EU za Podonavsko regijo ter skupen interes za razvijanje južne in vzhodne dimenzije Evropske sosedske politike. Politični dialog med državama vključuje bilateralne stike na različnih ravneh in področjih, visoki predstavniki obeh držav pa se srečujejo tudi ob robu mednarodnih dogodkov.
19. februarja 2014 je veleposlanica Ksenija Škrilec predala poverilna pisma bolgarskemu predsedniku Rosenu Plevnelievu. Veleposlaništvo si v okviru nerezidenčnega diplomatskega pokrivanja Bolgarije iz Budimpešte prizadeva za poglabljanje sodelovanja med državama in sodeluje pri vseh najpomembnejših dvostranskih aktivnostih.
4. februarja 2014 so v Ljubljani potekale konzultacije na ravni vodji sektorjev ministrstev za zunanje zadeve na temo Zahodnega Balkana in širitve EU ter evropskih zadev. 23. aprila 2014 je bil na uradnem obisku v Ljubljani bolgarski zunanji minister Kristian Vigenin, Poleg ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca sta ga sprejela tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Janko Veber.
V lanskem letu so na dinamiko aktivnosti vplivale predčasne volitve v obeh državah. Bolj intenzivno nadaljevanje političnega dialoga je predvideno v letu 2015.