Veleposlaništvo RS v Budimpešti /Slovenci na Madžarskem /

Slovenci na Madžarskem

Slovenci za Madžarskem so priznana narodnost. Avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od Monoštra in reke Rabe, to je tako imenovano Porabje, oziroma Slovensko Porabje. Po ocenah šteje slovenska narodna skupnost na Madžarskem okoli 5.000 pripadnikov.

Demokratizacija obeh držav in osamosvojitev Slovenije je porabskim Slovencem in območju nasploh prinesla nov zagon, saj so se odprle meje in začelo sodelovanje. Kljub temu je Porabje še vedno eno najmanj razvitih območij Madžarske, kar, poleg odmaknjenosti spodbuja izseljevanje in šibljenje življenjske moči Slovencev

V Porabju delujejo štirje vrtci (Gornji Senik, Števanovci, Sakalovci in Monošter – v slednjem le ena skupina) in dve osnovni šoli (Gornji Senik in Števanovci), ki so opredeljeni kot narodnostni, torej dvojezični. Na osnovni šoli v Monoštru pa je možnost učenja slovenščine kot predmeta. Fakultativni pouk slovenskega jezika (kot drugega tujega jezika) poteka na gimnaziji v Monoštru in na Srednji strokovni šoli za gostinstvo. Upravljalka Dvojezične osnovne šole Jožefa Kosiča Gorenji Senik in Dvojezične osnovne šole Števanovci, pod kateri spadajo tudi vrtci na Gornjem Seniku, Števanovcih in Sakalovcih je Državna slovenska samouprava.

V Porabju redno izhaja tudi slovenski tednik Porabje , štiri ure dnevno v slovenščini oddaja radio Monošter, tedensko pa se pripravlja tudi 25. minutna televizijska oddaja Slovenski utrinki.

Sistematične duhovne oskrbe v slovenskem jeziku porabski verniki zadnjih nekaj let nimajo več urejene, ampak mednje enkrat mesečno prihaja duhovnik iz Slovenije.

V Porabju delujeta dve organizaciji. Mladi izobraženci so skupaj z nekaj starejšimi aktivisti oktobra 1990 ustanovili civilno družbeno organizacijo Zveza Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru. Zveza Slovencev je usmerjena k razvoju za slovensko identiteto pomembnih dejavnosti. Slovenska skupnost izdaja tednik Porabje (od 1991), od 1992 deluje televizijska oddaja Slovenski utrinki. Od leta 2000 deluje Radio Monošter, prva samostojna slovenska radijska postaja na Madžarskem. Radio in uredništvo časopisa od leta 1998 delujeta v prostorih Slovenskega kulturnega in informativnega centra Lipa v Monoštru. Bogato ljudsko kulturo ohranjajo številne kulturne skupine, ki delujejo pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem. Zvezo Slovencev od maja 2019 vodi Andrea Kovač. Slednja je na tem mestu nasledila Jožeta Hirnöka, ki je zvezo vodil vse od ustanovitve leta 1990.

Sprejetje Zakona o narodnih in etničnih manjšinah na Madžarskem (1993) je omogočilo ustanavljanje manjšinskih samouprav v slovenskih naseljih in Državne slovenske samouprave s sedežem na Gornjem Seniku in s podružnico v Budimpešti. Položaj narodnosti na Madžarskem je na novo uredil ustavni (kardinalni) zakon o pravicah narodnosti, ki ga je madžarski parlament sprejel konec leta 2011. Delovanje in vloga Državne slovenske samouprave sega na vsa področja manjšinskega življenja - od izobraževanja do gospodarskega razvoja. Državna slovenska samouprava je odgovorna tudi za upravljanje narodnostnih dvojezičnih osnovnih šol v Števanovcih in na Gornjem Seniku. Položaj predsednika organizacije je novembra 2019 Karel Holec, ki je mesto prevzel od Martina Ropoše. Slednji je bil na tem položaju vse od ustanovitve Državne slovenske samouprave leta 1995.

Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava delujeta druga ob drugi, saj se naloge obeh organizacij na področju narodnostnega življenja prepletajo in dopolnjujejo.

Odgovornost za slovensko manjšino na Madžarskem se izraža v rednih obiskih predstavnikov Republike Slovenije v Porabju in v dialogu s predstavniki madžarske države. Slovensko narodno skupnost v madžarskem parlamentu predstavlja zagovornica Erika Köles Kiss.

Inštitucije slovenske manjšine na Madžarskem so v letu 2015 obeležile obletnice svojega delovanja: Zveza Slovencev na Madžarskem je praznovala 25 let, Državna slovenska samouprava 20 let in Radio Monošter 15. obletnico oddajanja programa v slovenskem jeziku. 25. obletnico izhajanja je leta 2016 obeležil tudi časopis Porabje.

Nekaj o Slovencih na Madžarskem in izzivih za prihodnost je mogoče prebrati tudi na tej spletni strani:  https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/.

Časopis Porabje

Časopis Porabje izhaja od 14. februarja l. 1991. Je edini slovenski časopis na Madžarskem, ki informira porabske Slovence v maternem jeziku. Izhaja vsak teden na osmih straneh. Časopis je od ustanovitve do leta 2005 izhajal kot 14-dnevnik na osmih straneh, od junija 2005 pa kot tednik. V razvoju časopisa pomeni novo prelomnico leto 2017, ko je Porabje začelo izhajati na dvanajstih straneh.

Časopis ima poleg informiranja pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete ter maternega jezika Porabskih Slovencev. Arhiv časopisa za leta 1991-2016 je javno dostopen na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije.  Zadnje izdaje časopisa pa so dostopne tudi na spletni strani Zveze Slovencev na Madžarskem.