Veleposlaništvo RS v Budimpešti /Slovenci na Madžarskem /

Slovenci na Madžarskem

Slovensko Porabje leži ob reki Rabi pri Monoštru (Szentgotthárd), v Železni županiji, med avstrijsko in slovensko mejo. Geografsko, jezikovno, kulturno in narodnostno je del Prekmurja, s katerim je bilo tesno povezano vse do leta 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno k Jugoslaviji, Porabje pa je ostalo v okviru madžarske države. Območje meri 94 km2. Na tem območju se nahaja sedem vasi s slovenskim prebivalstvom (Gornji Senik/Felsőszölnök, Dolnji Senik/Alsószölnök, Sakalovci/Szakonyfalu, Slovenska ves/Rábatótfalu, Števanovci/Apátistvánfalva, Verica-Ritkarovci/Kétvölgy, Andovci/Orfalu).

Monošter (Szentgotthárd) je gospodarsko in kulturno središče Porabja, kjer živi madžarsko in slovensko prebivalstvo. Izven Porabja živijo Slovenci v Sombotelu (Szombathely) in v drugih krajih Železne županije, v županiji Győr-Moson-Sopron in v Budimpešti ter razpršeno po vsej Madžarski. Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva iz leta 2011 šteje slovenska narodna skupnost na Madžarskem 2.820 pripadnikov, po neuradnih ocenah pa okoli 5.000. Slovenska narodna skupnost je ena od trinajstih na Madžarskem priznanih narodnosti, ki jih ščiti madžarska zakonodaja.

V Porabju delujeta dve organizaciji. Mladi izobraženci so skupaj z nekaj starejšimi aktivisti oktobra 1990 ustanovili civilno družbeno organizacijo Zveza Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru. Zveza Slovencev je usmerjena k razvoju za slovensko identiteto pomembnih dejavnosti. Slovenska skupnost izdaja tednik Porabje (od 1991), od 1992 deluje televizijska oddaja Slovenski utrinki. Od leta 2000 deluje Radio Monošter, prva samostojna slovenska radijska postaja na Madžarskem. Radio in uredništvo časopisa od leta 1998 delujeta v prostorih Slovenskega kulturnega in informativnega centra Lipa v Monoštru. Bogato ljudsko kulturo ohranjajo številne kulturne skupine, ki delujejo pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem.

Sprejetje Zakona o narodnih in etničnih manjšinah na Madžarskem (1993) je omogočilo ustanavljanje manjšinskih samouprav v slovenskih naseljih in Državne slovenske samouprave s sedežem na Gornjem Seniku in s podružnico v Budimpešti. Položaj narodnosti na Madžarskem je na novo uredil ustavni (kardinalni) zakon o pravicah narodnosti, ki ga je madžarski parlament sprejel konec leta 2011. Delovanje in vloga Državne slovenske samouprave sega na vsa področja manjšinskega življenja - od izobraževanja do gospodarskega razvoja. Državna slovenska samouprava je odgovorna tudi za upravljanje narodnostnih dvojezičnih osnovnih šol v Števanovcih in na Gornjem Seniku.

Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava delujeta druga ob drugi, saj se naloge obeh organizacij na področju narodnostnega življenja prepletajo in dopolnjujejo.

Manjšini v obeh državah -  slovenska narodna manjšina na Madžarskem in madžarska narodna skupnost v Republiki Sloveniji – sta v središču pozornosti v dvostranskih odnosih med državama, pri čemer si strani prizadevata za čim bolj polno uveljavitev manjšin kot povezovalnega dejavnika in za reševanje odprtih vprašanj iz tega področja v medsebojnem dialogu in ob uporabi obstoječih mehanizmov. Državi spodbujata tudi sodelovanje med dvema narodnostnima skupnostma, kar omogoča Sporazum o sodelovanju med Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem ter Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo na področjih kulture, šolstva in evropskih projektov.

Izrednega pomena je sodelovanje slovenske narodnosti v Porabju v čezmejnih projektih, s poudarkom na sodelovanju v evropskem okviru. Za promocijo in krepitev tovrstnega sodelovanja je posebej zaslužna Razvojna agencija slovenska krajina za čezmejno sodelovanje, razvojne projekte in krepitev gospodarske osnove skupnosti s pomočjo EU skladov, ki ima sedež v Monoštru.

Skrb in aktivnosti za ohranjanje in napredek slovenske narodnosti na Madžarskem predstavljajo stalnico v delovanju veleposlaništva. Na pobudo veleposlaništva in v sodelovanju z lektoratom slovenščine na Univerzi Eötvös Loránd (ELTE) v Budimpešti je bil 18. marca 2013 ustanovljen Akademski krog slovenskega jezika v Budimpešti. Posvetil se bo poglabljanju in širjenju védenja o Sloveniji in Slovencih, zlasti o slovenski kulturi in znanosti, ter širjenju znanja slovenskega jezika in dvigu njegove ravni v Budimpešti in drugod na Madžarskem. V tem okviru bo prirejal kulturne, izobraževalne in družabne prireditve ter strokovne ekskurzije v Slovenijo.

Odgovornost za slovensko manjšino na Madžarskem se izraža v rednih obiskih predstavnikov Republike Slovenije v Porabju in v dialogu s predstavniki madžarske države. Slovensko narodno skupnost v madžarskem parlamentu predstavlja zagovornica Erika Köles Kiss.

Inštitucije slovenske manjšine na Madžarskem so v letu 2015 obeležile obletnice svojega delovanja: Zveza Slovencev na Madžarskem je praznovala 25 let, Državna slovenska samouprava 20 let in Radio Monošter 15. obletnico oddajanja programa v slovenskem jeziku. 25. obletnico izhajanja letos obeležuje tudi časopis Porabje.